GRADIVO

PRIROČNIK ZAZNAVANJE, VREDNOTENJE IN ODPRAVLJANJE REGONOMSKIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU

Uvod

Namen gradiva PRIROČNIK ZA ZAZNAVANJE, VREDNOTENJE IN ODPRAVLJANJE REGONOMSKIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU (v nadaljevanju Priročnik) je prikaz osnovnih postopkov in priporočil za hitro in enostavno prepoznavanje tistih ergonomskih tveganj na delovnem mestu, ki lahko vodijo do t.i. miščno kostnih obolenj oz disfunkcij, ki predstavljajo večino vzrokov za bolezenske odsotnosti iz dela in predčasno upokojevanje. Prav tako pa je v tem priročniku prikazan in pojasnjen pristop za kvantitatvno vredenotenje tveganj za nastanek t.i. miščno kostnih obolenj oz disfunkcij. Namenjen je predvsem vodstvenim delavcem v majhnih in srednjih podjetjih, ki praviloma nimajo znanja iz področja ergonomije, lahko pa znatno vplivajo na izboljšanje delovnih pogojev in zaznavajo tveganja, saj zalo dobro poznajo delovna mesta in naloge svojih podrejenih.

Ergonomija = Ergon + nomos (delo + zakoni), zakoni o delu (meje človeške vzdržljivosti) Ergonomija v bistvu pomeni “prilagoditev dela človeku” in povezuje več znanstvenih področij, ki jih združuje v enotnem cilju – uspešno (gospodarno), humano in varno delo, ki je z delovnim mestom prilagojeno človeku, kateri to delo opravlja.
Vprašamo se ali je opazovan način dela najbolj:
❖ funkcionalen
❖ udoben
❖ varen in
❖ logičen za to vrsto dela?

Zakaj se ukvarjati z ergonomijo?
V osnovi so 3 razlogi, zakaj naj bi podjetje posegalo po orodjih za izboljšave na delovnih mestih:

• Zdravje in varnost zaposlenih
• Zakonske zahteve
• Ohranjanje želene produktivnosti skozi vsa starostna obdobja

Zmanjšanje deleža bolniške odsotnosti
Zmanjšanje tveganj za nastanek mišično-kostnih obolenj
Zmanjšanje/odprava dodatka za težke delovne pogoje
Izboljšanje počutja in povečanje motivacije
Povečanje produktivnosti
Povečanje atraktivnosti delodajalca za iskalce zaposlitve
Izboljšanje kakovosti življenja
DRŽA – položaj telesa oz posameznih okončin
SILA – sile, napori, bremena
POGOSTNOST oz ponovljivost gibov
TRAJANJE – kako dolgo je posameznik izpostavljen določeni vrsti tveganja